-
1 arbitration
noun (the making of a decision by an arbitrator: The dispute has gone / was taken to arbitration.) arbitraža* * *[a:bitréišən]nounporavnava; razsodba; arbitražacommerce arbitration board — arbitražno sodiščeto settle by arbitration — poravnati, razsoditi -
2 satisfaction
[-'fækʃən]1) (the act of satisfying or state of being satisfied: the satisfaction of desires.) zadovoljitev; zadoščenost2) (pleasure or contentment: Your success gives me great satisfaction.) zadovoljstvo* * *[sætisfaekšən]nounzadovoljstvo, zadovoljnost; zadovoljevanje, zadovoljitev; juridically zadoščenje, satisfakcija; religion pokora, sprava, spravna daritev; poravnava, pomiritev; plačilo; veselje; sigurnost, prepričanostto the satisfaction of all — na zadovoljstvo vseh, na splošno zadovoljstvo
См. также в других словарях:
poravnáva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od poravnati: poravnava dolga, kredita; poravnava škode / poravnava spora / poravnava očeta s sinom 2. jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih: sodnik je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odškodnína — e ž (ȋ) kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezêrven — vna o prid. (ȇ) 1. nanašajoč se na rezervo: dati si delati rezervne ključe; s seboj je vzel nekaj rezervne obleke in perila; rezervno gorivo / v sobi so namestili še rezervno ležišče dodatno / rezervni bataljon; rezervne transportne enote /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stečáj — a m (ȃ) stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju // jur. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do dolžnikov in možnosti za poravnavo:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trájen — jna o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vabílo — a s (í) 1. izražena, sporočena želja komu a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: odkloniti, sprejeti vabilo; pismeno, ustno vabilo; vabilo na kosilo b) da kam pride, se udeleži česa sploh: poimenska, uradna vabila na kongres;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
